Čez poletje lahko pričakujete ploho objav iz letošnjega Jamatlona. Pred in po jami so bile jamatlonke izredno zgovorne, jamatlonci pa tudi. Posneli smo jih in morda jih boste spoznali v drugačni luči, kot jih videvate v običajnem življenju. Danes Franc Vozel, v Zasavju priljubljeni Tocki, o tem, kako je čutil jamo po 25 letih.
Udeleženci Jamatlona 2026 so prihajali iz jame malce umazani (usrani, bi rekel Perkmandeljc), pa malce zadihani (dihali so kot sloni, spet Perkmandeljc), ampak nasmejani in dobre volje (frisi so bili razvlečeni v nasmeh, je (spet) komentiral Perkmandeljc). V vsakdanjem življenju so punce in fantje precej drugačni. Pa še brez čelad in lučk hodijo naokrog.
Danes objavljamo zgodbo Franca Vozla iz Trbovelj, ki je povabil v svojo ekipo Tockijeva banda kolege iz letošnje Kmetije. Priljubljenega Tockija so kmetovalci Alenka Weiss, Ema Dragišič, Žan Zore in Jan Zore (čeprav so se prijavili), pustili na cedilu in pred prireditvijo je ostal sam. Ker se sam ne more sprehajati po rudniku na Jamatlonu, smo mu izžrebali ekipo, s katero se je odpravil v rove. Kocka je padla na najbolj redne udeleženke Jamatlona. Veseli huntarci Barbara Deželak in Sabina Potrbin sta ga sprejele v svoje okrilje in ga gonile po jami, da je bilo veselje. V knapovskih škornjih se je moral kar potruditi, da ju je dohajal. Na cilju ju je pohvalil, da sta izjemno pripravljeni.
Franc Vozel je prejel priznanje kot špiruc Jamatlona, njegovi (ne)kumarati iz Kmetije pa bi si zaslužili Perkmandeljčvo priznanje hoznšajzer. Vendar, ker si to lahko zaslužijo le udeleženci Jamatlona, bodo ostali še brez tega. Ne le brez izjemne adrenalinske izkušnje v rudniku. Tocki pa je našel po prihodu na cilj dovolj časa za pogovore z udeleženci, obiskovalci prireditve, ob koncu pa je kakšno rekel še z jamskimi reševalci.
Marjeta Opalk
Foto: Branko Klančar
Video: Marjeta Opalk